Vaja 05-OSI model

OSI

OSI model(ang. Open Systems Interconnection) je skupek standardnih pravil komunikacije med dvema sistemoma. OSI referenčni model opisuje kako se morajo podatki prenašati iz računalnika v računalnik po mreži. Definiran je kot protokolni sklad ali angleško poimenovano »protocol stack«. Standardni model se sestoji iz sedmih slojev, kjer ima vsaka plast svojo funkcijo. Med komunikacijo dveh klientov-računalnikov, podatki potekajo od uporabnikove aplikacije skozi te standardne sloje po fizičnem mediju. Tu se lahko uporabijo različne vrste prenosov, kot je npr. omrežni kabel, brezžični prenos,… Ko podatki pridejo preko fizičnega medija na drugo stran, do prejemnika, gredo podatki zopet skozi vse te standardne sloje, vendar zdaj v nasprotnem vrstnem zaporedju kot predhodno. Po predhodno končanih vseh korakih se podatki naložijo v uporabnikovo aplikacijo na njegovem računalniku. Pri prehodu vsake plasti se podatkom doda glava in se spremenijo v format ki jo zahteva naslednji sloj. Tvorjenje končnega okvirja paketa, v katerem je nek del podatka, ki ga želimo poslati, se imenuje enkapsulacija. Na prejemnikovem računalniku, pa se te varnostni podatki in posamezne glave, izbrišejo, vse do takšne oblike podatka, ki smo ga poslali.

 

Internet in WWW

Internet je svetovno omrežje vseh računalnikov povezanih med sabo. Je skupek vseh računalniških omrežij. Internet so vsa omrežja povezana med sabo. Pri internetu lahko nek uporabnik, če ima potrebna dovoljenja, svobodno dostopa ali brska in pregleduje, katerikoli računalnik, v kateremkoli omrežju na svetu, povezan v mrežo imenovano internet.

Za razliko od interneta pa je WWW sistem medsebojno povezanih multimedijskih dokumentov, ki so dosegljivi preko interneta. Ti multimedijski dokumenti lahko vsebujejo tekst, slike glasbo, video posnetke,… WWW je nekakšna globalna množica vseh podatkov.

URI in URL

Na internetu lahko dostopamo do velikega števila različnih vsebin, kot je besedilo, glasba, video posnetek, program ali kaj podobnega. Pri identifikaciji posamezne vsebine pa nam pomaga URI (ang. Uniform Resource Identifier). Najpogostejša oblika URI je kar internetni naslov(npr. www.primer.com). URL(ang. Uniform Resource Locator) pa je link oziroma povezava do neke spletne strani-internetni naslov. Torej URL je nekakšen podniz URI-ja.

FTP

FTP ali File Transfer Protocol je protokol, katerega uporabljamo za izmenjavo datotek preko
TCP/IP omrežja. V komunikacijo sta vpletena dva računalnika. Prvi je FTP strežnik, ki je vedno pripravljen, da nudi svoje storitve drugim računalnikom – imenovani tudi FTP odjemalci. FTP odjemalci (aplikacije) ko so enkrat povezani na strežnik lahko opravljajo različne operacije za delo z datotekami (kopiranje, brisanje, premikanje, preimenovanje,...). . FTP protokol ni vezan na oparacijski sistem in tudi izmenjava datotek iz enega operacijskega sistema v drugega je mogoča. FTP uporablja vrata 21 in deluje samo preko TCP transportnega sistema. Nekateri izmed FTP odjemalcov so: CuteFTP, BulletProof, FileZilla, gFTP, ncFTP, WSFTP.

SMTP

SMTP (ang. Simple mail transfer protocol) je preprost protokol za prenos elektronske pošte. S temi protokoli prenašamo elektronsko pošto med različnimi sistemi, povezanimi s TCP/IP.

SMTP struktura je osnovana na sledečem modelu povezave kot rezultat zahteve uporabnika pošte. SMTP vzpostavi obojestranski prenosni kanal sprejemniku. Sprejemnik je lahko končni ali vmesni. Sam protokol ne vsebuje nobenih resnih varnostnih mehanizmov. To omogoča težko nadzorljivo masovno pošiljanje nadležne pošte. Obenem je vsebina elektronskega sporočila berljiva vsaki napravi ali osebi, ki ima možnost doseči komunikacijski kanal med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. Razlog za obe pomanjkljivosti je v tem, da je bil standard napisan leta 1982, poceni strežniki in odjemalci pa posodobitev in izboljšav ne vključujejo v programsko opremo.

DNS

DNS (ang. Domain Name System/Service/Server) je sistem domenskih imen in označuje sistem za pretvorbo IP naslovov iz numeričnih zapisov v spletni naslov. Za te pretvorbe skrbijo imenski strežniki ali DNS strežniki.

DNS zapis je ime, ki je prijazno uporabnikom. Računalniki za identificiranje drug drugega uporabljajo IP naslove, ki ljudem na splošno niso privlačni in so težje zapomnljivi (npr. 212.18.63.30), zato te številke pretvorimo v imena, s katerimi bolje delamo (npr. www.primer.si). Ponudnik ponuja omrežni sistem za omrežne vire in za reševanje njihovih imen v IP-naslove. Računalniki pogosto (npr. ko preko brskalnika dostopamo do neke strani) dostopajo do strežnikov DNS, da jim pošljejo naslove računalnikov, do katerih želijo dostop. Če DNS strežnik v svoji bazi nima naslova, pošlje poizvedbo drugemu DNS strežniku. DNS strežnikov je več, so hierarhično povezani in med seboj komunicirajo, da najdejo IP naslov, ki je povezan z zahtevanimi imeni. Ko je naslov najden, se pošlje nazaj k odjemalcu, ki je začel komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta naslov IP.

Pri tej vaji smo se srečali z OSI referenčnim modelom in protokoli v zvezi z internetno povezavo. To mi ni predstavljalo problema, saj sem imel kar dobro podlago o tem, ki sem jo pridobil v srednji šoli. Kljub temu pa me je čakalo veliko dela, saj sem moral pojme podrobno in natančno opisati. Ker pa nisem želel, da bi kaj narobe razložil sem si rajši pomagal tako, da sem našel literaturo, kjer so bili pojmi podrobno opisani in preveril, če se moje stališče ujema z opisanim. Težavo mi je predstavljala še naloga da moram z risarjem ali z kakšnim podobnim programom izdelati načrt oziroma model OSI tako kot izgleda. Probleme sem imel, ne zaradi tega ker ne bi znal uporabljati slikarja, ampak zato, ker nisem razumel kaj asistent zahteva od mene. Ko pa sem ugotovil, kaj moram narediti je naloga postala popolnoma jasna in zelo enostavna. Pri izdelavi slike-načrta sem si pomagal z srednješolskimi zvezki in pa skripto.  Z ostalimi vrstami strežnikov sem se že srečal, če nič drugega sem za njih vsaj slišal, nisem pa vedel da je SMTP tudi vrsta strežnika. Mislil sem, da je to vrsta protokola. Skratka po obdelani literaturi sem zvedel da je to vrsta strežnika, ki ga uporabljamo za preprost prenos elektronske pošte. Zato sem se tej vrsti strežnika moral bolj posvetiti in se vanj poglobiti. Vaja mi je bila všeč, saj sem z njo obnovil srednješolsko znanje, pri tem pa izvedel veliko novega in nadgradil tedanje vedenje o teh stvareh.